V zadnjih letih so psi za čustveno podporo pridobili pomembno pozornost zaradi svoje sposobnosti izboljšanja duševnega zdravja in čustvenega blagostanja. Ti psi nudijo družbo in podporo posameznikom z duševnimi motnjami, pomagajo lajšati simptome in izboljšujejo splošno kakovost življenja. V tem članku bomo raziskali učinke psov na duševno zdravje in dobro počutje, pri čemer bomo črpali vpoglede iz različnih strokovnih študij in raziskovalnih člankov.
Zavod Raziskovalni inštitut pes (ZRIP) se zavzema za aktivno vlogo v tem kontekstu in poudarja, da se trudimo razumeti in promovirati pozitivne učinke psov na ljudi s težavami v duševnem zdravju.
Vloga psov za čustveno podporo
Psi za čustveno podporo igrajo ključno vlogo pri nudenju tolažbe, družbe in čustvene podpore posameznikom z duševnimi motnjami. So izurjeni, da prepoznajo in se odzivajo na čustvene potrebe svojega lastnika, kar zagotavlja občutek varnosti in brezpogojne ljubezni. Ti psi lahko zagotavljajo pomirjujočo prisotnost, zmanjšujejo raven tesnobe in stresa ter pomagajo posameznikom obvladovati simptome depresije, posttravmatskega stresa in drugih duševnih stanj.
Prednosti psov za čustveno podporo
Številne strokovne študije so izpostavile pozitiven vpliv psov za čustveno podporo na duševno zdravje in blagostanje. Strokovna študija, ki je bila izvedena na Univerzi Utrecht na Nizozemskem je ugotovila, da je lastništvo hišnih ljubljenčkov, vključno s psi, povezano z boljšim čustvenim zdravjem (9).
Strokovna študija, ki pa so jo izvedli na dveh Ameriških univerzah in sicer na Univerzi Yale in Univerzi v Kaliforniji, Santa Cruz, pa je pokazala, da interakcija z lastnim psom znatno zmanjša psihološko stisko. Študija je vključevala tri kontrolne skupine. Za indukcijo stresa je bila uporabljena računalniška različica PASAT-C, ki ocenjuje matematične sposobnosti in pozornost, sodelujočim pa ni bilo povedano, da je naloga namenjena povzročanju stresa. Po končani nalogi so udeležence opazovali po kontrolnih skupinah 10 minut. V prvi kontrolni skupini so bili lastniki psov, ki so imeli interakcijo s svojimi psi, v drugi kontrolni skupini so bili udeleženci, ki so imeli pobarvanko za odrasle, označeno za lajšanje stresa in v tretji skupini so bili udeleženci, ki so samo čakali. Rezultati so pokazali, da je interakcija s psi povečala pozitivni vpliv in zmanjšala anksioznost v primerjavi s kontrolnima skupinama (1).
V ZRIP pritrjujemo prej omenjeni študiji, ki kaže na zmanjšanje psihološke stiske in povečanje pozitivnega vpliva ob interakciji s psi. Vendar pa hkrati opažamo, da so potrebne nadaljnje raziskave za boljše razumevanje teh učinkov in kako jih čim bolje izkoristiti v t.i. zdravniški praksi.
Vpliv na duševno zdravje
V ZRIP se zavzemamo za raziskovanje alternativnih pristopov, kot je vključevanje psov za čustveno podporo v življenje ljudi, ki to potrebujejo in menimo, da so intervencije s pomočjo živali, kot je preživljanje časa s psi za čustveno podporo, lahko učinkovita strategija za zmanjšanje psihološke stiske.
S težavami v duševnem zdravju se v naši družbi sooča vedno več posameznikov. Univerza Lincoln iz Združenega kraljestva v strokovnem članku navaja, da težave z duševnim zdravjem predstavljajo največji posamični vzrok invalidnosti, kar povzroča tudi znatne gospodarske stroške. Navajajo, da so študije, ki so preučevale vpliv lastništva hišnih ljubljenčkov na duševno zdravje, dale nedosledne rezultate, kar je poudarilo potrebo po nadaljnjih raziskavah. Članek opisuje novo pristopno metodo raziskovanja vpliva lastništva psov na človekovo dobrobit. Ker so bila opažena neskladja med različnimi študijami na to temo, so avtorji ustvarili okvir, ki vključuje celoten spekter dejavnosti lastnikov psov, povezanih s prisotnostjo psa v njihovem življenju. Ta okvir, sestavljen iz 58 dejavnosti in 15 tem, identificira ključne dogodke, ki vplivajo na dojemanje lastnikovega blagostanja. Raziskovalci so upoštevali tako pozitivne kot tudi negativne vplive, saj menijo, da je ravnotežje med njimi ključno pri končnem rezultatu blagostanja. Ta pristop naj bi pripomogel k večji doslednosti med različnimi raziskavami na tem področju (8).
Študija, ki so jo izvedli raziskovalci na Ameriški Univerzi v Washingtonu, je pokazala, da je 10-minutna interakcija z živalmi, vključno s psi, znatno povečala občutek zadovoljstva ter zmanjša raven anksioznosti in razdražljivosti pri študentih. To nakazuje, da lahko intervencije s pomočjo živali, kot je preživljanje časa s psi za čustveno podporo, predstavljajo učinkovito strategijo za zmanjšanje psihološke stiske (11).
Telesna dejavnost in blagostanje
Psi za čustveno podporo lahko poleg vpliva na duševno zdravje spodbujajo tudi telesno aktivnost in splošno dobro počutje. Študija Češke Univerze v Pragi za vede o življenju je preučevala vpliv lastništva psa na telesno aktivnost, spanje in zdravje po lastnih ocenah pri starejših odraslih. V tej študiji so lastniki psov poročali o višjih stopnjah telesne dejavnosti in boljšem zdravju po lastnih ocenah v primerjavi z starejšimi odraslimi, ki niso lastniki psov. Te ocene so rezultat iz dveh različnih vprašalnikov in sicer iz mednarodnega vprašalnika o telesni dejavnosti (IPAQ-Short form ) in iz kratke ankete s 36 točkami (SF-36), ki se pogosto uporablja za objektivno merilo kakovosti življenja. Poleg tega je bilo lastništvo psa tudi povezano z izboljšanim socialnim delovanjem, pozitivnim vplivom na dolžino spanja, obvladovanjem bolečin, vitalnostjo in čustvenim počutjem (10).
V Zavodu raziskovalni inštitut pes (ZRIP) ugotavljamo, da psi njihovim lastnikom ne le izboljšajo duševno zdravje, ampak imajo tudi pomembne koristi za fizično zdravje. Povečana telesna aktivnost, povezana z lastništvom psa, lahko vodi do boljšega zdravja srca in ožilja, uravnavanja telesne teže in splošne telesne pripravljenosti.
Vloga medčloveške interakcije z živalmi
Interakcija med človekom in živaljo igra ključno vlogo pri prednostih, ki jih zagotavljajo psi za čustveno podporo. Čustvena povezava med ljudmi in živalmi lahko okrepi notranjo motivacijo za telesno dejavnost, poveča samospoštovanje, zmanjša tesnobo in izboljša splošno razpoloženje. Z vključevanjem v dejavnosti, kot so igra, sprehodi in treniranje psa za čustveno podporo, lahko posamezniki izkusijo večjo socialno interakcijo (medsebojno vplivanje), izboljšano fizično zdravje in izboljšano psihološko dobro počutje.
Poleg tega lahko prisotnost psov za čustveno podporo posameznikom pomaga razviti občutek odgovornosti in namena, saj morajo skrbeti za svoje kosmate spremljevalce. To lahko vodi do povečane samozavesti in občutka izpolnjenosti, kar prispeva k njihovemu splošnemu dobremu počutju. Poleg tega lahko psi za čustveno podporo delujejo kot socialni katalizatorji oziroma socialni pobudniki, podirajo ovire in olajšajo socialne povezave med posamezniki. To je lahko še posebej koristno za posameznike, ki se morda spopadajo s socialno fobijo ali imajo težave pri vzpostavljanju odnosov, saj lahko prisotnost psa zagotovi skupno podlago za interakcijo in pogovor.
V Zavodu raziskovalni inštitut pes (ZRIP) smo mnenja, da na splošno so družbene koristi interakcije med človekom in živaljo prek psov za čustveno podporo ogromne in lahko močno izboljšajo kakovost življenja posameznikov in družbe kot celote.
Razumevanje mehanizmov
Gee N. in sodelavci v svojem strokovnem članku poudarjajo, da čeprav so pozitivni učinki psov na čustveno podporo za duševno zdravje in dobro počutje dobro dokumentirani, osnovni mehanizmi še vedno niso v celoti razumljeni. Poleg tega navajajo tudi, da nekatere študije kažejo, da lahko prisotnost psov za čustveno podporo zmanjša raven stresa z znižanjem krvnega tlaka, ravni kortizola in srčnega utripa. Navajajo tudi študije, ki poudarjajo vlogo socialne podpore, druženja ter sproščanja hormonov, kot sta oksitocin in endorfini, pri spodbujanju pozitivnih rezultatov duševnega zdravja (4).
Izzivi in polemike
Kljub vse večjemu priznavanju psov za čustveno podporo in njihovih koristi, se Zavod raziskovalni inštitut pes (ZRIP) zaveda izzivov in polemik, ki obkrožajo/obdajajo njihovo prisotnost in sprejetost. Eden od izzivov je potreba po ustreznem certificiranju in instrumentu preprečevanja zlorab živali-psov za čustveno podporo, saj so v Ameriki Laws and Ethics Related to Emotional Support Animals zaznali primere napačnega predstavljanja in zlorabe predpisov o živalih za čustveno podporo, kar je povzročilo pomisleke glede legitimnosti teh živali v javnih prostorih, letalih in najemniških stanovanjih (3).
Zaključek
Na podlagi navedenih ugotovitev v tem raziskovalnem članku, Zavod raziskovalni inštitut pes (ZRIP) pritrjuje, da psi za čustveno podporo igrajo ključno vlogo pri izboljšanju duševnega zdravja in čustvenega počutja. Zagotavljajo družbo, podporo in tolažbo posameznikom ki se soočajo z izzivi v duševnem zdravju, pomagajo lajšati simptome in izboljšujejo splošno kakovost življenja. Pozitivni učinki psov za čustveno podporo na duševno zdravje in dobro počutje so dobro dokumentirani v že zgoraj omenjenih člankih, vključno z zmanjšano psihološko stisko, povečano telesno aktivnostjo in izboljšanim družbenim delovanjem. Potrebne pa so nadaljnje raziskave za boljše razumevanje osnovnih mehanizmov in obravnavanje izzivov in polemik v zvezi s psi za čustveno podporo. Na splošno so psi za čustveno podporo dragocen vir za posameznike, ki se borijo z duševnimi izzivi, saj zagotavljajo brezpogojno ljubezen, družbo in občutek namena.
Psi za čustveno podporo lahko pomagajo ublažiti simptome anksioznosti in depresije ter zagotavljajo tolažbo in pomiritev v času čustvene stiske. Poleg tega je znano, da krepijo socialne interakcije, saj pogosto služijo kot začetniki pogovorov in »lomilci ledu« v različnih okoljih. Z ustreznim certificiranjem lahko psi za čustveno podporo močno prispevajo k duševnemu in čustvenemu dobremu počutju svojih lastnikov, saj nudijo rešilno bilko podpore in razumevanja.
Poleg navedenih ugotovitev v raziskovalnem članku, smo v Zavodu raziskovalni inštitut pes (ZRIP) enotni v mnenju, da je nujno potrebno urediti status psov za čustveno podporo tudi v Sloveniji. Zavedamo se, da so ti psi dragoceni vir podpore za posameznike z duševnimi težavami, vendar prepoznavamo potrebo po jasnih smernicah in urejenem okviru za njihovo vlogo.
V tej luči si močno želimo, da se sistematično pristopi k regulaciji statusa psov za čustveno podporo v naši družbi. Verjamemo, da je to pomemben korak, ki bo omogočil boljšo razumevanje vloge teh živali in preprečil morebitno zlorabo predpisov o živalih za čustveno podporo. Jasna pravila bodo prav tako pripomogla k odpravljanju pomislekov glede legitimnosti teh živali v javnih prostorih.
Veselimo se nadaljnjega razvoja na področju regulacije psov za čustveno podporo v Sloveniji ter si prizadevamo za oblikovanje smernic, ki bodo zagotovile spoštovanje pravic živali-psov in hkrati omogočile ljudem, ki potrebujejo čustveno podporo, dostop do teh dragocenih spremljevalcev.
V Raziskovalnem inštitutu pes (ZRIP) bi zaključili članek z besedami Rickyja Deneja Gervaisa, svetovno znanega angleškega komika, igralca, pisatelja, producenta in režiserja, da je največji privilegij na tem svetu uporabiti svojo svobodo govora za tiste, ki nimajo možnosti izražanja.
Viri:
- Matijczak A, Yates MS, Ruiz MC, Santos LR, Kazdin AE, Raila H. The Influence of Interactions With Pet Dogs on Psychological Distress (2023)
- Gee NR, Mueller MK. A systematic review of research on pet ownership and animal interactions among older adults (2019)
- Carroll JD, Mohlenhoff BS, Kersten CM, McNiel DE, Binder RL. Laws and Ethics Related to Emotional Support Animals (2020)
- Gee NR, Rodriguez KE, Fine AH, Trammell JP. Dogs Supporting Human Health and Well-Being: A Biopsychosocial Approach (2021)
- Pop D, Rusu AS, Pop-Vancia V, Papuc I, Constantinescu R, Miresan V. Physiological Effects of Human-Animal Positive Interaction in Dogs - Review of the Literature (2014)
- Wells DL. The State of Research on Human–Animal Relations: Implications for Human Health (2019)
- Barcelos AM, Kargas N, Maltby J, Hall S, Assheton P, Mills DS. Theoretical Foundations to the Impact of Dog-Related Activities on Human Hedonic Well-Being, Life Satisfaction and Eudaimonic Well-Being (2021)
- Barcelos AM, Kargas N, Maltby J, Hall S, Assheton P, Mills DS. A framework for understanding how activities associated with dog ownership relate to human well‑being (2020)
- Hinkert c. The influence of dogs and cats on the mental health and emotional wellbeing of their owners in the Netherlands (2013)
- Mičková E, Machová K, Dad’ová K, Svobodová I. Does Dog Ownership Affect Physical Activity, Sleep, and Self-Reported Health in Older Adults? (2019)
- Pendry P, Carr AM, Roeter SM, Vandagriff JL. Experimental trial demonstrates effects of animal-assisted stress prevention program on college students’ positive and negative emotion (2018)
- Barcelos AM, Kargas N, Assheton P, Maltby J, Hall S, Mills DS. Dog owner mental health is associated with dog behavioural problems, dog care and dog‑facilitated social interaction: a prospective cohort study (2023)
- Kogan LR, Bussolari C, Currin-McCulloch J, Packman W, Erdman P. Dog owners: Disenfranchised guilt and related depression and anxiety (2023)
- Borgi M, Collacchi B, Giuliani A, Cirulli F. Dog Visiting Programs for Managing Depressive Symptoms in Older Adults: A Meta-Analysis (2018)
- Clark Cline KM. Psychological Effects of Dog Ownership: Role Strain, Role Enhancement, and Depression (2010)
- Janssens M, Eshuis J, Peeters S, Lataster J, Reijnders J, Enders-Slegers MJ, Jacobs N. The Pet-Effect in Daily Life: An Experience Sampling Study on Emotional Wellbeing in Pet Owners (2020)
- Brooks HL, Rushton K, Lovell K, Bee P, Walker L, Grant L, Rogers A. The power of support from companion animals for people living with mental health problems: a systematic review and narrative synthesis of the evidence (2018)
- Von Bergen CW. Emotional Support Animals, Service Animals, and Pets on Campus (2015)
- Ferrell J, Crowley SL. Emotional Support Animal Partnerships: Behavior, Welfare, and Clinical Involvement (2023)
- Grajfoner D, Harte E, Potter LM, McGuigan N. The Effect of Dog-Assisted Intervention on Student Well-Being, Mood, and Anxiety (2017)
- Utz RL. Walking the Dog: The Effect of Pet Ownership on Human Health and Health Behaviors (2013)